BOLEČINE V HRBTENICI

bolecine v hrbtenici

Bolečina v ledvenem in vratnem  delu hrbtenice je najpogostejša vrsta bolečine s katero se srečujemo. V mnogih primerih se bolečina zmanjša z zmanjšanjem mehanske obremenitve na prizadete strukture, ki jo dosežemo z:

- izboljšanjem mobilnosti v sosednjih regijah,

- izboljšanjem stabilnosti v prizadetem predelu,

- izboljšanjem same drže in

- korekcijo/popravljanje gibalnih vzorcev.


2.1 HERNIA DISCI

Funkcija intervertebralnega diska (medvretenčne ploščice) je blaženje udarcev (vibracij) ter prenosov teže na hrbtenico. Medvretenčna ploščica dovoljuje gibanje med vretenci in zaradi razmika, ki ga naredi med vretenci, omogoča živčnim koreninam prost prehod iz hrbtenjače preko intervertebralnih foramnov v ekstremitete.

Če pride do poškodbe diska, se lahko le-ta kaže v 4-ih stopnjah:

- PROTRUZIJA ( jedro diska zdrsne v vezivni obroč, ne da bi ta počil).

- PROLAPS (disk predre skoraj cel vezivni obroč, zadržujejo ga le še zunanja vlakna vezivnega obroča, z namenom da jedro ne zdrsne popolnoma ven).

- EKSTRUZIJA ( vezivni obroč je predrt, tako da jedro zdrsne v epiduralni prostor).

- SEKVESTRACIJA (sprostitev prosta telesa zrdsnjenega jedra in vezivnega obroča).

Največ težav se dogaja na nivoju L5-S1 (ledveno-križnični prehod), saj ta del nosi večjo težo kot katerikoli drug del hrbtenice, prav tako center težišča/teže poteka preko tega dela.


2.2.  SPONDILOZA

Je degeneracija intervertebralnega diska. Lahko se ji reče tudi osteoartritis vretenc.

Tukaj je pomembno da po krajšem počitku v akutni fazi, začnemo z čim hitrejšo aktivacijo, za preprečevanje atrofij stabilizacijskih mišic in ohranjanja gibljivosti.

 

2.3. SPONDILOLIZA

Je poškodba vrha (loka) vretenca .  Je stresna fraktura vretenca brez zamaknitve samih kosti.

Lahko je kongenitalna ( z njo se rodimo - spina bifida occulta), istmična (zaradi športa), degenerativna (starejši ljudje, na primer zaradi artritisa) ali pa travmatična. Najpogostejša vrsta je istmična.

Povzročajo jo aktivnosti, ki zahtevajo ponavljajoče rotacije in/ali hiperekstenzije (gimnastika, dvigovanje uteži, rokoborba, plavanje metuljčka/delfina, balet, umetnostno drsanje ...)


2.4.  SPONDILOLISTEZA

Če se spondiloliza poslabša in dopusti, da vretence zdrsne, ji rečemo spondilolisteza. To je torej pomik vretenca naprej (anterolisteza) ali pa nazaj (retrolisteza) glede na sosednja vretenca. Včasih je vidna ali pa tipna stopnička. Velikokrat posameznik niti ne ve za poškodbo zdrs vretenca, saj nima nobenih težav. Simptomi se ponavadi kažejo kot bolečine v križu, bolečine v ritnici, mravljinčenje, šepanje,…

Simptomi se povečajo pri stoji, hoji, teku ali pri športih, ki vključujejo hiperekstenzije.


2.5.  SPINALNA STENOZA

Je zožanje spinalnega kanala. Običajno se pojavi v 6. do 7. dekadi življenja. Na začetku se kaže kot težave, ki se z aktivnostjo povečajo, počitek pa bolečine zmanjša. Simptomi se kažejo kot nejasni krči, pekoča bolečina v ledvenem delu, ritnicah in nogah. Težave olajša sedenje, čepenje in fleksija ledvenega dela.

Vzrokov za nastanek spinalne stenoze je lahko več, in sicer:

-              hernia disci (ki je izbočena v spinalni kanal),

-              kostni izrastki,

-              zadebeljeni ligamenti (zadebelitev, ki sili v spinalni kanal),

-              tumorji,

-              poškodbe hrbtenice (zamaknitev vretenc zaradi travme),

-              oteklina po operaciji ali po poškodbi, ki povzroči utesnitev kanala

Zaplet: omrtvičenost, oslabelost, inkontinenca, paraliza.

Pri stenozi je eden ključnih faktorjev ostati aktiven. Ključ do uspeha je, najti vaje, ki se jih lahko pravilno izvaja in ne povzročajo simptomov stenoze.


2.6.  SKOLIOZA

Je lateralna ukrivljenost hrbtenice. Ločimo:

- FUNKCIONALNO SKOLIOZO: nastane zaradi nepravilne drže, draženja živčne korenine, vnetja, zaradi neenakomerne dolžine spodnjih udov ali pa krča v ledvenem delu. (Pri funkcionalni skoliozi ne gre za deformacijo kosti!)

- STRUKTURNO SKOLIOZO: nastane zaradi deformacij kosti.

Funkcionalna skolioza se lahko pojavi zaradi veliko ponavljajočih se, asimetričnih gibov,  povezanih z dominantno roko.

Pri skoliozi je zelo pomembno izvajati vaje individualno pod nadzorom fizioterapevta.

3. VRATNA (CERVIKALNA) HRBTENICA

Zaradi vedno pogostejše in nepravilne uporabe mobilnih telefonov in računalnikov v kombinaciji z veliko sedečega dela, prihaja do občutka trdega vratu, do močnih bolečin v vratu, med lopaticami ali celo glavobolov. Zaradi anatomije vratnih vretenc (cervikalne lordoze), je zelo velik problem horizontalna fleksija, ki ob prekomernem forsiranju vodi do utesnitvenega sindroma (vkleščenosti) živčnih korenin in arterije vertebralis ter hipertonusa vratnih mišic. Posledica so lahko enostranski glavoboli, občutek mravlinčenja po rami vse do prstov, prekomerna utrujenost, šumenje v ušesih (tinitus) ipd.

Vsekakor pa ne smemo izvzeti tudi drugih diagnoz, kot so discus herniae, degenerativne spremembe vretenc, preobremenjenost mišic, anatomske spremembe v poziciji vratnih vretenc (atlas, axis) in anatomske spremembe v poziciji nižje ležečih vretenc.

Zavedati se moramo, da je sklep med occiputum in atlasom (C0 / C1) zadnji sklep v katerem se vrši kompenzacija nižje ležečih nepravilnosti in je hkrati en najobčutljivejših sklepov, saj skozi sklep prehajajo vsi živčni impulzi v možgane in obratno.


3.1.  BRAHIALGIJA/CERVIKOBRAHIALGIJA

Prisotnost bolečin v vratu, ki izžarevajo v roko, imenujemo cervikobrahialgija. Kaže se kot bolečina, omrtvičenost, oslabelost in oteklina v področju vratne hrbtenice, rame in roke. Cervikobrahialni sindrom označuje skupek simptomov vratne hrbtenice in zgornjega uda, pri katerem ni znanega vzroka.