Fizioterapija Fuchs

Rama

Ramenski sklep je eden najbolj gibljivih in najmanj stabilnih sklepov človeškega telesa. Sestavljajo ga nadlahtnica, ključnica in lopatica. Obdan je z mehkotkivnimi strukturami (mišice, kite, ligamenti), s katerimi se doseže statična in dinamična stabilnost pri funkciji roke. Znotraj sklepa nenehno poteka tekmovanje med stabilnostjo in gibljivostjo.

Zamrznjena rama ali adhezivni kapsulitis, je stanje v ramenskem sklepu. Simptomi, ki se kažejo so bolečina in togost, na dolgi rok pa tudi slabša gibljivost. Pojavi se pri cca. 2% prebivalstva med 40. in 60. letom starosti, pogosteje pri ženskah.

Povezujejo jo s pojavom diabetes. V večini primerov pa nastane kot posledica daljše imobilizacije po operaciji, zlomu ali drugi poškodbi.

Zdravi se konzervativno (Fizioterapija, NSAR, Kortizon,…) ali operativno.

Značilno je, da ostane majhna omejitev končnih stopinj gibljivosti. Sam proces lahko traja tudi do 3 leta.

Burzitis je vnetje oziroma draženje burze. Burza je vrečka napolnjena s tekočino, ki se nahaja med tkivi kot so kosti, mišice, tetive in celo koža, z namenom zmanjšanja trenja.

Samo stanje lahko zaradi omejitve gibljivosti in bolečine, vodi v ZAMRZNJENO RAMO.

Najpogosteje je povzročen z manjšimi ponavljajočimi draženji področja (overuse) ali pa nenadno resno poškodbo. Zelo pogosto se pojavi ponavljajočih se obremenitvah kot so vrtnarjenje, parketarstvo, pleskanje,… Od športov pa pri tenisu, plavanju, golfu, borilnih veščinah, …

V času burzitisa prenehamo z aktivnostjo, zdravljenje se nadaljuje z obiskom fizioterapije, po potrebi injiciranje kortikosteroidov.

Tossy je poškodba AC sklepa. Tu pride do natega ali v hujših primerih tudi do popolne rupture ligamentov in/ali capsule. Posledično pride do razmika AC sklepa in nestabilnost le tega. Najpogosteje se pojavi pri direktnih padcih na ramo ali na iztegnjeno roko.

V večini primerov se zdravi konzervativno s pomočjo fizioterapije. Pomembno je da se  izogibate športu 6-8 tednov.

V primeru takojšnje poškodbe je zelo pomembna zgodnja fizioterapija, še posebej kot preventiva nastanka zamrznjene rame zaradi imobilizacije.

Mišice rotatorne manšete sestavljajo: m. infraspinatus, m. supraspinatus, m. subscapularis, m. teres minor. Ključna za stabilizacijo gibanja ramenskega obroča je tudi sočaasna stabilizacija lopatice.

Tudi če gre za poškodbo le ene od struktur RM, je prizadet celoten ramenski obroč. Bolečina se najprej pojavi samo pri določenem gibu in jo je lahko definirati (ostra, točkovna). Kasneje se lahko bolečina razširi čez celoten ramenski sklep in po zunanji strani nadlahtnice do komolca.

Pri ponavljajočih se poškodbah je potrebno ugotoviti: kaj je vzrok (šport ali poklic), pogostost, trajanje in intenzivnost igre ali dela, prejšnje poškodbe in morebitne prejšnje operacije ali zdravljenja.

Lopatica pri gibanju nadlahtnice potuje po torakalnem (prsnem) delu trupa.  Sodeluje predvsem pri gibu roke nad glavo. Funkcionalno, se pri gibih roke nad 90 stopinj, spodnji del lopatice pomakne navzven in s tem omogoči popoln gib roke nad glavo (skapulotorakalni ritem). Kakršnokoli odstopanje od tega, lahko privede do utesnitev mehkotkivnih struktur, poškodb le teh in do nepopolnega obsega giba.

Najpogostejše poškodbe so poškodbe m. supraspinatus, m. infraspinatus, m. subscapularis in m. biseps brachii (dolga glava). Nastanejo zaradi nekontroliranih gibov v skrajnih položajih ali zaradi pomanjkanja stabilizacije ramenskega obroča s pridruženimi gibi. Bolečina se pojavi takoj ob poškodbi in jo lahko opišemo kot točkovno, pekočo, ostro. Svetujemo čim hitrejšo opravljanje diagnostičnih postopkov ter čimprejšnji začetek fizioterapevtskih postopkov.

Je poškodba zgornjega dela sklepne čašice (labruma). Najpogostejša je pri športnikih, ki izvajajo gibe meta nad glavo (odbojka, rokomet, ameriški nogomet,…), padec na iztegnjeno roko ali direktno na ramo (borilne veščine, downhill)

Simptomi  so topa, težko definirana bolečina v notranjosti ramenskega sklepa. Med gibanjem se lahko pojavi pokanje/škrtanje. Pojavi se oslabelost mišic ramenskega obroča.

Svetujemo čim hitrejšo diagnostiko in začetek fizioterapevtskih postopkov.

Zaradi pomanjkanja stabilnosti ramenskega obroča, je tetiva dolge glave m. biceps brachii velikokrat izpostavljena zelo velikim silam, pri izvajanju določenih gibov. Tetiva se največkrat poškoduje v kanalu, na vratu nadlahtnice. Najpogostejši mehanizem poškodbe, je poteg roke iz položaja za trupom, s silo vleka naprej.

Je eden izmed najpogostejših vzrokov bolečine v ramenskem sklepu. Pojavi se zaradi utesnitve mehkih tkiv med kostne strukture.

  • NOTRANJA UTESNITEV: gre za utesnitev spodnjega dela tetive m. supraspinatus in/ali m. infraspinatus med glavo nadlahtnice (tuberculum maius) in zgornjim-zadnjim delom glenoida.

 

VZROK:   preraztegnitev sprednjega dela glenohumeralne kapsule in posledično spremenjena os gibanja, ponavljajoča tenzija in  prikrajšava posteriornega dela kapsule, ponavljajoči gibi v ekstremni zunanji rotaciji

  • SUBAKROMIALNA UTESNITEV:  gre za utesnitev mehkih tkiv v prostoru pod akromionom. Tkiva, ki so utesnjena, so tetive mišic rotatorne manšete in subdeltoidna burza. Bolnik nam prikaže bolečinski lok. Ob aktivnem dvigu roke med 60° in 130° dviga roke, se pojavi bolečina.

 

VZROK: najpogostejši vzrok je pomik glavice nadlahtnice v smeri naprej in gor.

Ne glede na to, za katero vrsto utesnitve gre, priporočamo začetek fizioterapevtskih postopkov.