RAMA

deltoid anatomija

6.1.  ZAMRZNJENA RAMA

Zamrznjena rama ali adhezivni kapsulitis je stanje v ramenskem sklepu, kjer je vzdražena oz.  vneta sklepna ovojnica, ki povzroča bolečino, togost ter čez določen čas omejitve gibljivosti. Pojavi se pri cca. 2%prebivalstva, in sicer prizadene ljudi med 40 in 60 letom starosti, ženske bolj pogosto.

Povezujejo jo z diabetesom, vendar je v večini primerov kot posledica daljše imobilizacije po operaciji, zlomu ali drugi poškodbi.

Zdravi se konzervativno(Fizioterapija, NSAR, Kortizon,...) ali operativno.

Značilno je, da ostane majhna omejitev končnih stopinj gibljivosti. Sam proces lahko traja tudi do 3 leta.


6.2. BURZITIS

Burzitis je vnetje oziroma draženje burze. Burza je vrečka napolnjena s tekočino, ki se nahaja med tkivi kot so kosti, mišice, tetive in celo koža, z namenom zmanjšanja trenja.

Samo stanje lahko, zaradi omejitve gibljivosti in bolečine, vodi v ZAMRZNJENO RAMO.

Najpogosteje je povzročen z manjšimi ponavljajočimi draženji področja(overuse) ali pa nenadno resno poškodbo. Zelo pogosto se pojavi pri vrtnarjenju, parketarstvu, pleskanju,... Od športov pa pri tenisu, plavanju, golfu, borilnih veščinah, ...

V času burzitisa prenehamo z aktivnostjo, zdravljenje se nadaljuje z obiskom fizioterapije, po potrebi injiciranje kortikosteroidov.


6.3. TOSSY – AC sindezmoliza

Tossy je poškodba AC sklepa. Tu pride do natega ali v hujših primerih tudi do popolne rupture ligamentov in/ali kapsule, kar za posledico prinese razmik AC sklepa in nestabilnost le tega. Najpogosteje se pojavi pri direktnih padcih na ramo ali na iztegnjeno roko.

V večini primerov se zdravi konzervativno s pomočjo fizioterapije. Pomembno je da se  izogibate športu 6-8 tednov.

V primeru takojšnje poškodbe je zelo pomembna zgodnja fizioterapija, še posebej kot preventiva nastanka zamrznjene rame zaradi imobilizacije.


6.4 POŠKODA ROTATORNE MANŠETE (RM)

Ramenski sklep je eden najbolj gibljivih sklepov človeškega telesa. Sestavljajo ga nadlahtnica, ključnica in lopatica. Obdan je z mehkotkivnimi strukturami (mišice, kite, ligamenti), s katerimi se doseže statična in dinamična stabilnost pri funkciji roke. Mišice rotatorne manšete sestavljajo: M. infraspinatus, M. supraspinatus, M. subscapularis, M. teres minor. Ključna za stabilizacijo gibanja ramenskega obroča je tudi stabilizacija lopatice.

Tudi če gre za poškodbo le ene od struktur RM, je prizadet celoten ramenski obroč. Bolečina se najprej pojavi samo pri določenem gibu in jo je lahko definirati (ostra, točkovna). Kasneje se lahko bolečina razširi čez celoten ramenski sklep in zunanjo stran nadlahtnice do komolca.

Pri ponavljajočih se poškodbah, moramo ugotoviti: kaj je vzrok (šport ali poklic), pogostost, trajanje in intenzivnost igre ali dela, prejšnje poškodbe in morebitne prejšnje operacije ali zdravljenja.


6.5 SKAPULOTORAKALNI RITEM

Lopatica pri gibanju nadlahtnice potuje po torakalnem (prsnem) delu trupa in sodeluje predvsem pri gibu roke nad glavo. Funkcionalno se pri gibih roke nad 90 stopinj, spodnji del lopatice pomakne navzven in s tem omogoči popoln gib roke nad glavo (skapulotorakalni ritem). Kakršnokoli odstopanje od tega, lahko privede do utesnitev mehkotkivnih struktur, poškodb le teh in do nepopolnega obsega giba.


6.6 POŠKODBE MIŠIC RAMENSKEGA OBROČA

Najpogostejše poškodbe so poškodbe M. supraspinatus, M. infraspinatus, M. subscapularis in M. biseps brachii (dolga glava). Nastanejo zaradi nekontroliranih gibov v skrajnih položajih ali zaradi pomanjkanja stabilizacije ramenskega obroča s pridruženimi gibi. Bolečina se pojavi takoj ob poškodbi in jo lahko opišemo kot točkovno, pekočo, ostro. Svetujemo čim hitrejšo opravljanje diagnostičnih postopkov ter čimprejšnji začetek fizioterapevtskih postopkov.

 


6.7 SLAP lezija

Je poškodba zgornjega dela sklepne čašice (labruma). Najpogostejša je pri športnikih, ki izvajajo gibe meta nad glavo (odbojka, rokomet, ameriški nogomet,…), padec na iztegnjeno roko ali direktno na ramo (borilne veščine, downhill)

Simptomi  so topa, težko definirana bolečina v notranjosti ramenskega sklepa. Med gibanjem se lahko pojavi pokanje/škrtanje. Pojavi se oslabelost mišic ramenskega obroča.

Svetujemo čim hitrejšo diagnostiko in začetek fizioterapevtskih postopkov.


6.8 Preobremenitve in poškodbe tetive bicepsa

Zaradi pomanjkanja stabilnosti ramenskega obroča, je tetiva dolge glave m. biceps brachii velikokrat izpostavljena zelo velikim silam pri izvajanju določenih gibov. Tetiva se največkrat poškoduje v kanalu na vratu nadlahtnice. Najpogostejši mehanizem poškodbe je poteg roke iz položaja za trupom s silo vleka naprej.


6.9 UTESNITVENI SINDROM

Je eden izmed najpogostejših vzrokov bolečine v ramenskem sklepu. Pojavi se zaradi utesnitve mehkih tkiv med kostne strukture.

  • NOTRANJA UTESNITEV: gre za utesnitev spodnjega dela tetive m. supraspinatus in/ali m. infraspinatus med glavo nadlahtnice (tuberculum maius) in zgornjim-zadnjim delom glenoida.

VZROK:   preraztegnitev sprednjega dela glenohumeralne kapsule in posledično spremenjena os gibanja, ponavljajoča tenzija in  prikrajšava posteriornega dela kapsule, ponavljajoči gibi v ekstremni zunanji rotaciji

  • SUBAKROMIALNA UTESNITEV:  gre za utesnitev mehkih tkiv v prostoru pod akromionom.        Tkiva ki so utesnjena so tetive mišic rotatorne manšete in subdeltoidna burza. Bolnik nam prikaže bolečinski lok ob aktivnem dvigu roke- med 60° in 130° dviga roke se pojavi bolečina.

VZROK: najpogostejši vzrok je pomik glavice nadlahtnice v smeri naprej in gor.

Ne glede na to za katero vrsto utesnitve gre, priporočamo začetek fizioterapevtskih postopkov .