Bolečine v hrbtenici
Bolečina v ledvenem in vratnem delu hrbtenice je najpogostejša vrsta bolečine s katero se srečujemo. V mnogih primerih se bolečina zmanjša z zmanjšanjem mehanske obremenitve na prizadete strukture, ki jo dosežemo z:
- Izboljšanjem mobilnosti v sosednjih regijah
- Izboljšanjem stabilnosti v prizadetem predelu
- Izboljšanjem same drže in
- Korekcijo/popravljanje gibalnih vzorcev
- Protruzija ( jedro diska zdrsne v vezivni obroč, ne da bi ta počil)
- Prolaps (disk predre skoraj cel vezivni obroč, zadržujejo ga le še zunanja vlakna vezivnega obroča, z namenom da jedro ne zdrsne popolnoma ven)
- Ekstruzija ( vezivni obroč je predrt, tako da jedro zdrsne v epiduralni prostor).
- Sekvestracija (sprostitev prostega telesa zrdsnjenega jedra in vezivnega obroča)
Je degeneracija intervertebralnega diska. Lahko se ji reče tudi osteoartritis vretenc.
Tukaj je pomembno, da po krajšem počitku v akutni fazi, začnemo s čim hitrejšo aktivacijo, za preprečevanje atrofij stabilizacijskih mišic in ohranjanja gibljivosti.
Je poškodba vrha (loka) vretenca . Je stresna fraktura vretenca brez zamaknitve samih kosti.
Lahko je kongenitalna ( z njo se rodimo – spina bifida occulta), istmična (zaradi športa), degenerativna (starejši ljudje, na primer zaradi artritisa) ali pa travmatična. Najpogostejša vrsta je istmična.
Povzročajo jo aktivnosti, ki zahtevajo ponavljajoče rotacije in/ali hiperekstenzije (gimnastika, dvigovanje uteži, rokoborba, plavanje metuljčka/delfina, balet, umetnostno drsanje …)
Če se spondiloliza poslabša in dopusti, da vretence zdrsne, ji rečemo spondilolisteza. To je torej pomik vretenca naprej (anterolisteza) ali pa nazaj (retrolisteza) glede na sosednja vretenca. Včasih je vidna ali pa tipna stopnička. Velikokrat posameznik niti ne ve za poškodbo zdrsa vretenca, saj nima nobenih težav. Simptomi se ponavadi kažejo kot bolečine v križu, bolečine v ritnici, mravljinčenje, šepanje,…
Simptomi se povečajo pri stoji, hoji, teku ali pri športih, ki vključujejo hiperekstenzije.
- Hernia disci (ki je izbočena v spinalni kanal)
- Kostni izrastki
- Zadebeljeni ligamenti (zadebelitev, ki sili v spinalni kanal)
- Tumorji
- Poškodbe hrbtenice (zamaknitev vretenc zaradi travme)
- Oteklina po operaciji ali po poškodbi, ki povzroči utesnitev kanala
- FUNKCIONALNO SKOLIOZO: nastane zaradi nepravilne drže, draženja živčne korenine, vnetja, zaradi neenakomerne dolžine spodnjih udov ali pa krča v ledvenem delu. (Pri funkcionalni skoliozi ne gre za deformacijo kosti!)
- STRUKTURNO SKOLIOZO: nastane zaradi deformacij kosti.
Zaradi vedno pogostejše in nepravilne uporabe mobilnih telefonov in računalnikov v kombinaciji z veliko sedečega dela, prihaja od občutka trdega vratu do močnih bolečin v vratu, med lopaticami ali celo glavobolov. Zaradi anatomije vratnih vretenc (cervikalne lordoze) je zelo velik problem horizontalna fleksija, ki ob prekomernem forsiranju vodi do utesnitvenega sindroma (vkleščenosti) živčnih korenin in arterije vertebralis ter hipertonusa vratnih mišic. Posledica so lahko enostranski glavoboli, občutek mravljinčenja po rami vse do prstov, prekomerna utrujenost, šumenje v ušesih (tinitus) ipd.
Vsekakor pa ne smemo izvzeti tudi drugih diagnoz, kot so discus herniae, degenerativne spremembe vretenc, preobremenjenost mišic, anatomske spremembe v poziciji vratnih vretenc (atlas, axis) in anatomske spremembe v poziciji nižje ležečih vretenc.
Zavedati se moramo, da je sklep med occiputum in atlasom (C0 / C1) zadnji sklep v katerem se vrši kompenzacija nižje ležečih nepravilnosti in je hkrati eden najobčutljivejših sklepov, saj skozi sklep prehajajo vsi živčni impulzi v možgane in obratno.
Prisotnost bolečin v vratu, ki izžarevajo v roko, imenujemo cervikobrahialgija. Kaže se kot bolečina, omrtvičenost, oslabelost in oteklina v področju vratne hrbtenice, rame in roke. Cervikobrahialni sindrom označuje skupek simptomov vratne hrbtenice in zgornjega uda, pri katerem ni znanega vzroka.