Subakromialni impingement ali utesnitveni sindrom rame je najpogostejši vzrok bolečine v rami. Nastane zaradi utesnitve kit še posebej kite mišice supraspinatus, vnetja in draženja struktur v subakromialnem prostoru, torej prostoru med nadlahtnico in akromionom (del lopatice), kjer se nahajajo kite rotatorne, manšete in subakromialna burza. Zaradi prekomerne ali napačne obremenitve teh struktur lahko pride do zoženja prostora in s tem do stiskanja kit, kar povzroča bolečino in omejeno gibanje. Najpogosteje pride do poškodbe pri športnikih in posameznikih, ki izvajajo ponavljajoče se gibe rok nad glavo (npr. delavci v gradbeništvu, plavalci, tenisači, odbojkaši).
KAKO PREPOZNATI SUBAKROMIALNI IMPINGEMENT
Simptomi so na začetku nekoliko blagi, vendar se postopoma poslabšajo, ko stanje napreduje. Simptomi vključujejo: manjšo, a stalno bolečino v roki, togost ramenskega sklepa, otekanje, ne moremo premakniti ramena v celotnem obsegu, ne moremo spati na prizadeti strani, izguba gibljivosti na prizadeti rami, bolečina in občutljivost na sprednji strani rame, bolečina, ko so roke podaljšane nad glavo, bolečina se pojavi tudi, ko dvignete roko, spustite roko iz dvignjenega položaja, ali ko dosežete nekaj nad glavo, bolečina med gibanjem, ki sega od sprednjega dela rame do strani roke, bolečina pri ležanju na prizadeti strani telesa, bolečina pri seganju za hrbet, kot je seganje v zadnji žep kavbojk ali zapiranje zadrge, bolečina pri dvigovanju težjega predmeta.
POSTAVITEV DIAGNOZE
Za diagnozo subakromialnega impingementa je pomembna temeljita anamneza in fizični pregled pri fizioterapevtu ali zdravniku. Strokovnjak bo ocenil gibljivost ramenskega sklepa in moč v roki. Najpogosteje sta šibka abdukcija in zunanja rotacija na poškodovani strani. Prav tako je možno opaziti nepravilno gibanje lopatice ob dvigu roke kar imenujemo diskinesia lopatice. Strokovnjak izvede posebne teste, ki so specifični prav za poškodbo utesnitvenega sindroma rame. To so Hawkin’Kennedy test, Neerjev znak, Jobov test in boleč lok gibanja, pri katerem se bolečina pojavi z abdukcijo roke med 70 in 120 stopinjami in prisilnim gibom nad glavo. Diagnozo lahko potrdi tudi z ultrazvočno preiskavo, ki pokaže vnetje burze ali poškodbo kite rotatorne manšete, z rentgenom, s katerim lahko izključi artritis, prisotnost kalcinatov ali spremembe normalnega obrisa kosti, kjer se rotatorna manšeta običajno pritrdi ali pa poškodbo potrdi z MRI preiskavo.
KAKO IZGLEDA FIZIOTERAPIJA
Fizioterapija za subakromialni impingement se začne s ciljem zmanjšanja bolečine in vnetja. V akutni fazi fizioterapevti pogosto uporabljajo sodobne tehnologije, kot so ultrazvok, tecar in laser, ki pomagajo pri zmanjševanju vnetja in otekanja. Poleg tega se uporablja izometrična vadba, ki omogoča krepitev mišic brez dodatnega draženja tkiva. V tem obdobju je pomembno, da pacient prilagodi svoje aktivnosti – izogibati se mora ponavljajočim se gibom nad glavo ter dvigovanju težjih predmetov. Popoln počitek običajno ni potreben, vendar se svetuje zmanjšanje intenzivnosti.
V subakutni in pozni fazi rehabilitacije je poudarek na obnovi mišične moči in ravnovesja med mišicami, ki stabilizirajo ramo. Fizioterapevt bo predpisal program vaj za krepitev rotatorne manšete, stabilizatorjev lopatice in mišic trupa. Pomembno je tudi raztezanje skrajšanih mišic in izboljšanje gibljivosti ramenskega sklepa. V kasnejših fazah rehabilitacije je treba vključiti proprioceptivno vadbo za izboljšanje občutka za položaj sklepa ter pliometrične vaje za povrnitev eksplozivne moči, ki bo omogočila vrnitev k športnim aktivnostim.
KAKO SI LAHKO POMAGAM SAM
Doma si lahko pomagamo z izogibanjem gibov, ki povzročajo bolečino. Priporočljivo je, da rame ne obremenjujemo prekomerno, a hkrati ne izvajamo popolnega mirovanja, saj to lahko vodi do zmanjšanja gibljivosti.
Če bolečina vztraja ali se poslabša, je vsekakor priporočljivo, da obiščete fizioterapevta ali zdravnika, ki vam bo pomagal z ustrezno terapijo in nasveti, kako se varno vrniti k športu ali običajnim dnevnim aktivnostim brez bolečin.
Tim Vacik, fizioterapevt