JURE IVARTNIK, prof. šp. vzg. in dipl. fiziot. v Fizioterapiji Fuchs
Verjetno ste že slišali, da slaba drža pripomore k mišičnem neravnovesju in posledično tudi k bolečinam v križu. Večino od vas so v mladosti starši ves čas opominjali, da se je potrebno lepo držati. Stoj pokonci, dvigni glavo, daj ramena nazaj, hodi ponosno, vzravnaj se med sedenjem … Vse to so besede, ki smo jih vsi poslušali v rani mladosti. Govorili so, če bi se oni takrat tako držali, jih zdaj ne bi vse bolelo. Pa je vse to res? Do neke mere prav gotovo, vendar poglejmo bolj podrobno.
Če pogledamo nazaj v evolucijo človeka, vidimo, da so naši predhodniki hodili po vseh štirih. Z razvojem in hojo po dveh nogah so se povečale tudi sile na našo hrbtenico. Naša hrbtenica ni ravna, ampak je oblikovana v obliki črke S in spada med najbolj obremenjene strukture v našem telesu. V vratnem in ledvenem delu je ukrivljena naprej (lordoza), v prsnem in križničnem pa nazaj (kifoza). Pri veliko ljudeh je bolečina v križu neposredno povezana s slabo držo – tako pri sedenju, stoji, kot tudi pri hoji. Večina ljudi ima vsaj eno, običajno pa tudi več nepravilnosti pri drži.
Normalna, ali bolje rečeno optimalna drža za vsakega posameznika je tista, pri kateri dosežemo ravnovesje telesa v mirovanju ali gibanju ob čim manjšem mišičnem naporu in pri katerem so vse nosilne strukture zaščitene pred degenerativnimi spremembami. Optimalna drža za celotno populacijo ne obstaja.
Predvsem zaradi današnjega načina življenja, ko je statično delo v veliki meri zamenjalo nekoč bolj dinamično, ima vedno več ljudi težave z bolečinami v križu zaradi slabe drže. Med statičnim delom (sede ali stoje) pride do preobremenitve določenih mišic, ki so ves čas v istem položaju in morajo vzdrževati statično, prepogosto napačno držo. Funkcija mišic pa je dinamična, saj smo ljudje narejeni za gibanje. K vsemu temu pa pripomorejo tudi slaba prehrana ter čustvena in fizična preobremenjenost.
Zaradi nepravilnosti pri drži pride do povečane napetosti v mišicah, ligamentih in medvretenčnih ploščicah okrog hrbtenice. Zaradi slabe drže se težave ne pokažejo čez noč. To traja kar nekaj časa, pogosto tudi več let, ko lahko povečana mišična napetost privede do strukturnih sprememb v mišicah, ligamentih in medvretenčnih ploščicah, ki obdajajo hrbtenico. Premalo gibanja in posledično slaba drža lahko privedejo do tega, da se nam zaradi neravnovesja mišic stopala zvrnejo navznoter (ploska stopala), skrajšajo upogibalke kolkov (medenica je v nepravilnem položaju, prevelik nagib naprej), oslabijo globoki stabilizatorji hrbtenice (globoka trebušna mišica in globoke hrbtne mišice), skrajšajo prsne mišice in oslabijo stabilizatorji lopatic (ramena in glava pomaknjena naprej).
Zaradi teh sprememb običajno začutimo bolečino v hrbtenici, ki je pogosto posledica neravnovesja v delovanju mišic. Slaba drža pa je neločljivo povezana tudi z drugimi dejavniki, kot so nagib (inklinacija) medenice, ki je odvisna od normalne raztegljivosti in napetosti mišic kolkov. Pomembno vlogo igra tudi enaka dolžina nog. Če je ena noga krajša in druga daljša lahko pride do stranskega nagiba medenice, kar povzroči preobremenitev določenih mišic.
Vsaka mišica v telesu ima svojo optimalno dolžino in napetost delovanja. Kadar je naša drža pravilna, lahko naše mišice ob hrbtenici opravljajo svojo vlogo optimalno. Ko pa imamo slabo držo, so nekatere mišice skrajšane in zategnjene, na drugi strani pa podaljšane in šibke. Naše telo je zgrajeno tako, da lahko do neke mere vzdržuje mišično ravnovesje, saj so mišice sposobne prilagajanja in kompenzacije. Pri vsakem človeku so opazne določene asimetrije, tudi če je popolnoma brez bolečin. Asimetrije so v našem mišično-skeletnem sistemu nekaj naravnega in normalnega. Težava nastane, ko postanejo asimetrije preveč izrazite in mišično-skeletni sistem ni več sposoben kompenzirati preobremenitev in napetosti v mišicah.
Kakšna je optimalna drža vsakega posameznika, lahko oceni strokovnjak, ki je za to usposobljen. V Fizioterapiji Fuchs ocenjujemo statično in dinamično držo posameznika. Statično držo opazujemo med sedenjem in stojo, dinamično pa med gibanjem, kot je npr. hoja. Na podlagi opažanj in ugotovitev oblikujemo program terapije, s katero želimo doseči aktivacijo in zavedanje mišic, ki so potrebne za pravilnejšo držo.
Kaj pa lahko naredimo, da dejansko izboljšamo oz. popravimo držo in odpravimo bolečino? Poleg natančnega pregleda in ocenitve stanja je ključnega pomena, da zmanjšamo napetost na boleče segmente s tem, da okrepimo oz. sprostimo mišice, ki so zaradi slabe drže v neravnovesju. Program za izboljšanje drže mora najprej obsegati vaje za krepitev globokih trebušnih in hrbtnih mišic ter stabilizatorjev lopatic. Posameznika je potrebno individualno naučiti, kakšna je zanj optimalna drža ter katere mišice se morajo aktivirati in v kakšnem zaporedju. Pomembno je tudi, da posameznika naučimo pravilne drže med sedenjem in stojo, prav tako pomembno pa je, da je drža pravilna med gibanjem in dvigovanjem težkih bremen.
Ena izmed pomembnih stvari pri vzdrževanju pravilne drže je tudi spreminjanje položajev med sedenjem in stojo. Veliko ljudi lahko ure in ure sedi v istem položaju. Dobro je, da spreminjamo položaje in tako obremenimo oz. sprostimo različne mišice in s tem zmanjšamo njihovo napetost.
Kot vsi vemo, pa je naše telo nekaj posebnega in je sposobno neverjetnih stvari. Zaradi tega prepogosto njegovo pravilno delovanje jemljemo kot samoumevno. Pravilna drža je le ena izmed teh stvari, katera pa se lahko poslabša in nam s tem povzroči nevšečnosti in bolečine. Zato je ključnega pomena, da se tega zavedamo in to ozavestimo. Vsaka oseba ima svojo, unikatno anatomsko zgradbo telesa, kar pomeni, da ima vsak zase svojo optimalno držo telesa. Potrebno se je čim manj oddaljiti od te drže, saj s tem tudi manj obremenjujemo naše telo.