Sindrom iliotibialnega trakta (SITT) – morda se sliši kompleksno, ampak nekaterim izmed aktivne populacije bo to ime že znano. To je stanje, ki se kaže kot bolečina oz. ščemenje na zunanji strani kolena, ki otežuje gibanje med različnimi športnimi aktivnostmi.
Iliotibialni trak je fibrozno tkivo, ki se začenja v mišicah tensor fasciae latae in gluteus maximus, teče po zunanji strani stegna, čez koleno, kjer se pripne na golenico. Je ključnega pomena za nemoteno gibanje kolena in kolka. V primerih, ko se ta trak ponavljajoče drgne ob zunanjo stran kolenskega sklepa, pride do draženja, kar vodi do SITT. Dejavnosti, ki vključujejo ponavljajoče se upogibanje kolena, kot na primer tek, kolesarjenje ali celo hoja, lahko to stanje poslabšajo.
Nujno je, kot pri drugih bolečinah v mišično-skeletnem sistemu, da se čimprej prepozna simptome in posledično ukrepa. Simptomi vključujejo bolečino ali pekoč občutek na zunanji strani kolena, predvsem med gibanjem. Naslednji pomemben korak je ugotoviti, kateri vzroki so pripeljali do nastanka SITT: mišično neravnovesje, neustrezno ogrevanje, nenadno povečevanje intenzivnosti dejavnosti ali morda neustrezna obutev?
PREVEČ, PREHITRO, PREKMALU
Izmed športov, kjer se SITT največkrat pojavi, so: tek na dolge proge, planinarjenje in kolesarjenje. Vse to so aktivnosti, kjer se v kolenu dogajajo ponavljajoči se gibi v določenem obsegu giba. Pogosto se pri rekreativnih športnikih zgodi, da se lotijo treninga na napačen način. To lahko izgleda kot prehiter dvig npr. kilometrine ali zahtevnosti hriba (prehitro, preveč) ali pa nenaden dvig v hitrosti teka/kolesarjenja (npr. gremo na tekmo, na katero se nismo dovolj dolgo postopoma pripravljali, in jo potem želimo odteči ”na polno” – prekmalu). Pri tekačih specifično ima velik vpliv tudi podlaga, po kateri tečejo. Če se le-ta nenadno spremeni, pa se na to tekači niso privadili počasi, se lahko iliotibialni trakt vzdraži in nastopijo bolečine. Pri planinarjenju se SITI pogosto pojavi pri sestopu, ko so ljudje že nekoliko utrujeni in manj pazljivi na pravilno postavljanje stopala in krčenje kolena. Če se le da, je treba takoj ob prvem pojavu aktivnost prekiniti (ne iti ”z glavo skozi zid”), saj je rehabilitacija potem ponavadi lažja in hitrejša, predvsem pa bolečina manjša.
TEKAŠKO KOLENO
Tako SITT kot patelofemoralni sindrom sta pogosti poškodbi kolena, ki nastaneta zaradi ponavljajočih se preobremenitev in povzročata bolečine na podobnem področju okoli pogačice. V angleščini se za oba izraza uporablja nadpomenka ”runner’s knee”, oziroma tekaško koleno. V čem sta si torej različna? Patelofemoralni sindrom se pogosteje čuti na sprednji strani kolena ali pa se bolečina celo seli okoli pogačice, pri SITT pa bo epicenter bolečine zelo razločno na zunanji strani kolena. Vsekakor poskrbite, da se o tem, za katero od teh dveh stanj gre pri vas, odloča zdravnik ali fizioterapevt.
FIZIOTERAPIJA KOT RAZREŠEVANJE SITT
Pri diagnosticiranju in zdravljenju je najpomembneje, da se poišče strokovno pomoč. Fizioterapija ima ključno vlogo pri lajšanju bolečine v kolenu in rehabilitaciji prizadetega uda v povezavi z gibanjem celega telesa kot nerazdružljive enote. Prilagojen načrt zdravljenja sestoji iz preprečevanja nadaljnjega draženja s sprostitvijo napetosti v tkivu trakta, raztezanja in krepitve mišic, ki obdajajo kolk in koleno. Namen je zmanjšati bolečino in vzpostaviti ravnovesje, kar je bistveno za optimalno delovanje sklepov.
Poleg tega lahko proces okrevanja dopolnijo dejavnosti, ki ne obremenjujejo direktno kolenskega sklepa, kot sta na primer joga in pilates. S tem omogočimo nadaljevanje telesne dejavnosti s poudarkom na krepitvi globokih mišic trupa in raztezanjem prezakrčenih mišic, saj dolgotrajna prekinitev vseh dejavnosti ponavadi ni smiselna. Potrebno je omeniti, da je tudi vaje pri jogi in pilatesu nujno opravljati pravilno. Smiselno je, da se v začetku tega lotimo s strokovno pomočjo.
Seveda pa je pomembno, da program rehabilitacije in nasvete fizioterapevti sestavimo s točno določenim posameznikom v mislih, saj se različni ljudje različno obnašajo, imajo različne cilje in različne omejitve pri doseganju le-teh.
OGREVANJE, OHLAJANJE
Nenazadnje je nekaj besed potrebno nameniti tudi ogrevanju in ohlajevanju telesa. Veliko rekreativnih športnikov se rado ogreva s statičnim raztegovanjem. Tovrstno ”ogrevanje” pravzaprav sploh ni ogrevanje, saj ne poveča pretoka krvi po telesu in ne aktivira mišic stabilizatorjev trupa in kolka. To pomeni, da se temperatura v tkivih ne dvigne in tako se nič zares ne pogreje. Boljša ideja je, da se ogrejemo z vajami za aktivacijo globoke trebušne mišice, mišic medeničnega dna in zunanjih rotatorjev ter abduktorjev kolka. Prvi dve mišici sta ključni pri vzdrževanju stabilnosti hrbtenice v povezavi z medenico, drugi dve pa skrbita za krčenje kolena pod pravilnim kotom glede na kolk in gleženj. Seveda, pa to ne pomeni, da statično raztezanje nima smisla – le prestaviti ga je treba na konec treninga, ko je tkivo toplo. Tako lahko statično ogrevanje najde svoj prostor pod soncem kot del ohlajevanja po treningu.
ZA ZAKLJUČEK
Torej, bolečino pri SITT se, za razliko od drugih bolečin v kolenu, čuti v določeni točki na zunanji strani kolena. Za odpravo simptomov fizioterapevti uporabljamo različne aparature (terapevtski ultrazvok, laser, tecar,…), manualno terapijo in čas, za odpravo vzroka pa posamezniku prilagojene vaje in korekcijo drže/hoje/teka. Za preprečevanje težave se je nujno treba lotiti zviševanja napornosti treninga ali druge aktivnosti počasi, z glavo in, če le gre, pod strokovnim vodstvom. Vsekakor pa pri vsaki nepojasnjeni bolečini obiščite zdravnika ali fizioterapevta.
___________________________________________________________________________
POVZETEK
Sindrom iliotibialnega trakta je preobremenitvena poškodba, katere bolečino se čuti na zunanji strani kolena. Najpogosteje se pojavi pri tekačih in kolesarjih, pa tudi pri kakšnem zavzetem hribolazcu. Nastane zaradi prevelike, prehitre, prezgodnje obremenitve spodnje ekstremitete in hkratne prevelike napetosti v traktu oz. mišicah, ki so z njim povezane. SITT odpravljamo s prilagojenimi vajami in manualnimi tehnikami, včasih si pomagamo tudi z aparati kot so terapevtski ultrazvok, laser, tecar. Zdaj sicer veste, kaj SITT je, kako se kaže, kaj ga povzroča, v vsakem primeru pa je priporočljivo, da za pravilno diagnostiko in obravnavo SITT obiščete zdravnika ali fizioterapevta.