Razvoj in potrebe po teku so stare kot človeštvo. Hkrati z razvojem naših sposobnosti se je tudi prilagajala potreba poteku. Osnova je bila preživetje-pobeg ali lov. Le-temu se je prilagajalo naše telo in celoten mišični sistem. Sposobni smo premagovati ogromne razdalje, imamo dobro zdržljivost toda v živalskem svetu smo med najpočasnejšimi.
Šele razvojem orodja je človek dobil močno izboljšane možnosti za uspeh, tek je spremenil pomen. Kot socialna –tropna bitja smo znali zelo dobro izkoristiti prednost v lovu. Tek je bil orodje za dosego cilja. TODA: tek je bil vedno samo orodje za končno akcijo: ulov ali pobeg. Osnova gibanja pa je bila HOJA! Kakšne so zakonitosti lova? Sledenje, v tišini zaslediti plen, ga obkoliti in nato v zaključni akciji upleniti. Pravilo vsakega predatorja: individualnega ali skupinskega je vedno bila EKONOMIJA. Za ulov predator NIKOLI ne sme porabiti več, kot lahko prejme z ulovom. Zato ima vsaka predatorska skupina pravila koliko časa s tekom-šprintom lovi plen. Za geparda to pomeni 12 sekund…nato prekine lov.
Človek je s skupinskim lovom močno izboljšal izkoristek, s tem, daje prerazporedil posameznike, ki v zaključnem delu potrebujejo polni tek. Plen je zmedel in izčrpal, z uporabo orodja uplenil. Z raziskavami je bilo potrjeno, da je človek sposoben aktivno, intenzivno in pravilno teči samo 10-15minut, nato preide v fazo, kjer se nepotrebne mišične skupine »ugasnejo«!
Do bližnje preteklosti je bil pomen teka vedno enak: samo za potrebo preživetja: tako v lovu, boju ali pobegu. Tek-a kot ga poznamo danes NI bilo.
Samo bojevniki in lovci so za potrebe vadbe izvajali tek kot trening. Šele kasneje—veliko kasneje so se pričele težnje po dokazovanju: večinoma kot posameznikov, elitnih bojevnikov , ki so zastopali svoje vodje ali skupnosti. Prirejati so se začele prve tekme, večinoma v religiozne namene.
Pomen športnika je v antiki nastal iz potrebe po elitni vadbi vojakov. Olimpijske igre in podobne prireditve so prinesle slavo posamezniku in njegovi skupnosti.
Rekreativni tek kot ga poznamo danes je nastal šele po 18-19 stoletju. Prvič je človek imel toliko dobrin , da mu je ostajal višek časa. Pojav mest in sodobne civilizacije je povzročil močno stagniranje človeških telesnih naravnih sposobnosti. Pojav »jogginga« in ostalih zvrsti se je večinoma masovno pojavila šele zadnjih slabih 100 letih. Popularnost je močno narastla, pojavil se je profesionalni šport… tekme, osebno trenerstvo.
Zavedanje pomena rekreacije in želje po zdravem načinu življenja je povzročilo masovno zanimanje za tek. Rekreativni tek je postal eden najbolje prodajanih produktov: tako v vsej proizvodnji pripomočkov, oblačil, gradnji stadionov, filozofij in sistemih za treniranje. Narejenih je ogromno študij, kako trenirati, kakšne so dober in slabe plati teka.
Večina prične tekom , ker je kot rekreacija najlažje dosegljiva z najmanj stroški: »obuješ tekaške superge, zapreš vrata stanovanja, ter…tečeš….« Ob vsej poplavi »dobrih«efektov o teku enostavno »verjamemo« , da vemo večinoma vse: tek je naša genetsko dana posebnost in pri samem teku naj ne bi bilo težav razen s samo začetno kondicijo. Vsa zgodba se tu dobro začne in večinoma tudi relativno hitro tudi –konča!
Pozitivnih lastnosti rekreativnega teka ne rabim naštevati, toda žal je število pasti in stranskih efektov najmanj 2x večje. V zadnjih 4-5 generacijah človeštva so se naše gibalne sposobnosti in potreba tako močno spremenile, da smo popolnoma porušili osnovne zakonitosti delovanja našega telesa. Glavni človeški sovražnik sodobne družbe je: ERGONOMIJA. Nikoli v naši zgodovini ni bilo situacije, da za neko delo potrebujemo tako malo mišične moči. Naše telo v osnovi pozna 2 sistema: mišice za gibanje in mišično-vezivne strukture za stabilizacijo. Z ergonomijo stolov, ležišč, delovnimi pulti, avtomatizacijo, odličnimi stoli v avtomobilih…praktično NE POTREBUJEMO več mišičnih struktur za zagotovitev stabilizacije trupa!
Pravilo za vsako izvedbo giba je: najprej fiksacija, nato aktivacija! Tek je visoko aktivno gibanje, ki nujno zahteva odlično kontrolo in moč stabilizatorjev trupa, šale tako lahko dinamične mišične strukture izvedejo ekonomično gibanje teka.
POZABLJENO dejstvo je: da danes nihče NI SPOSOBEN pravilno teči brez predhodnega treninga in aktivacije stabilizatorjev trupa. Tek NE more biti hkrati ogrevanje, glavna akcija in ohlajanje!
Tek in rekreacijski tek nista ista načina gibanja! Tek se smatra : visoko intenzivno gibanje-šprint! Človek je v svojem razvoju razvil samo mišice za hojo in tek-šprint. Resnično verjamete , da smo v zadnjih 4-5 generacijah evolucijsko razvili mišice za rekreacijski tek? Edini naravno dani tek nastane, v kolikor 10-15m za vami teče hud pes s precej pene na ustih… Tako večina »tekačev« teče v popolnoma porušeni poziciji trupa, nepravilno izvedbo koraka, stres na sklepna strukture 2-3x večji kot pri pravilnem teku.
Dnevno se Fizioterapiji Fuchs srečujemo vsaj s 50% strank, ki imajo težave na lokomotornem sistemu zaradi napak v teku. Skoraj nihče od rekreativnih tekačev ni telesa predhodno pripravil na kompleksni napor teka. Temu se je možno izogniti samo z pravilnim treningom atletske abecede, ki pa ne vključuje samo pridobivanja kondicije, temveč tudi vse ostale vaje za krepitev trupa, tehnik koraka, odriva…
Obstaja neizpodbitna resnica dobre lastnosti rekreativnega teka: da končno premaknemo svoje telo iz faze mirovanja, gremo v naravo, poženemo energijo po telesu in vsaj za kratek čas pozabimo na vsakodnevne probleme.
Ne glede kje tečemo in s kom tečemo, važno, da tek smatramo kot resen šport in se temu primerno pripravimo, poiščemo ustreznega trenerja , ki vključi v aktivacijo celoten gibalni sistem. Najslabše je verjeti, da vse zmoremo sami. Še posebej, ker so takšni posamezniki moje najboljše »stranke«.
Članek ni kritika teka, temveč opozorilo, da preveč verjamemo splošnemu mišljenju: da nam je tek naravno dan kot opcija gibanja…. Tek je vedno bil samo opcija za pobeg in reševanje. Človek je vedno lovil s hojo, ulovil pa s tekom.
Vsem tekačem želim veliko lepih užitkov v naravi, ter čim manj nesrečnih situacij. Vsakršno gibanje , ki nas osrečuje je doseglo naš cilj.
Tomaž Fuchs, viš. fizioterapevt v Fizioterapiji Fuchs