Kalcinacije v rami oz. kalcifični tendintis rotatorne manšete je pogosto in boleče obolenje ramenskega sklepa ter eden najpogostejših vzrokov za bolečine v rami. Zanj so značilne kalcinacije – depoziti kalcija v tetivah mišic ramenskega sklepa ali v burzah. Najpogosteje se pojavlja med 30. in 50. letom starosti, pri ženskah približno dvakrat pogosteje kot pri moških. Večje tveganje imajo osebe s sedečim načinom življenja ter tisti, ki med delom dlje časa držijo roke v notranji rotaciji in rahli abdukciji (npr. pisarniški delavci, blagajniki). Bolezensko stanje običajno spontano izzveni, pri številnih pacientih pa lahko simptomi vztrajajo – v teh primerih si lahko pomagajo s fizioterapijo. Točni vzroki nastanka kalcinacij še niso povsem pojasnjeni, bolezen pa poteka v več zaporednih fazah – zanimivo je, da se se najizrazitejši simptomi pojavijo šele v reabsorbcijski fazi, ko se kalcinat začne razkrajati in reabsorbirati v tetivo.
Kako prepoznati kalcinacije v rami
Glavni simptomi so akutna ali kronična bolečina, ki se lahko širi po celotni rami. V reabsorbcijski fazi, ki običajna traja od treh tednov do šest mesecev je značilna intenzivna bolečina, ki je izrazitejša ponoči, močno omejuje vsakodnevno delovanje in je neodzivna na običajna protibolečinska zdravila. Prisotna je lahko tudi postopna ali nenadna omejitev gibljivosti ramenskega sklepa. Pacienti pogosto težko ležijo na prizadeti strani, velikokrat ramo držijo v notranji rotaciji, kar jim olajša bolečino. Spremljajoči simptomi in znaki so lahko tudi lokalno povišana temperatura, rdečina ter lokalni edem (otekanje).
Postavitev diagnoze
Za diagnozo kalcifičnega tendinitsa je ključna temeljita anamneza in klinični pregled pri zdravniku. Poleg tega je za natančno diagnozo potrebna tudi slikovna diagnostika, katera nam posreduje pomembne informacije o lokaciji, teksturi in velikosti depozitov. Kot temeljna diagnostična postopka se uporabljata rentgensko slikanje (RTG) in ultrazvočni (UZ) pregled. Magnetno resonačno slikanje (MRI) se kot rutinska diagnostična preiskava ponavadi ne uporablja, vseeno pa je lahko koristna pri določanju lokacije depozitov in oceni stanja tetiv.
Kako izgleda fizioterapija
Začetno zdravljenje temelji na konservativnem pristopu. Za lajšanje akutne bolečine se uporabljajo protibolečinska in protivnetna zdravila ter razbremenitev rame. Pri pacientih je po enem do dveh tednih, ko se bolečina ublaži, potrebno začeti s postopnim izvajanjem pasivnih vaj za pridobitev obsega gibljivosti ramenskega sklepa. Za pospeševanje reabsorbcije kalcinatov in zmanjšanja bolečine se je za učinkovito izkazala tudi terapija z zunajtelesnimi udarnimi valovi, kot dopolnilno zdravljenje pa se uporabljata tudi ultrazvočna terapija in terapija z laserjem.
Pri številnih pacientih s kronično bolečino je obseg gibanja ramenskega sklepa skoraj popoln, zato je v subakutni oz. poznejši fazi smiselno uvesti vaje za krepitev zmogljivosti mišic ramenskega sklepa. Program vaj predpiše fizioterapevt, ki ga prilagodi potrebam vsakega pacienta.
Če terapevtski postopki niso učinkoviti, se zdravljenje nadaljuje z minimalno invazivnimi postopki, kot je ultrazvočno vodena punkcija in izpiranje kalcinatov, katerega opravi zdravnik. Kirurško zdravljenje (artoskopsko ali odprto) je indicirano šele po neuspešnem konservativnem zdravljenju.
Kako si lahko pomagam sam
V obdobju akutne bolečine si doma lahko pomagamo z izogibanjem gibov, ki povzročajo bolečino (npr. dvig roke nad glavo) ter težjim obremenitvam. Ramo lahko razbremenimo in uporabljamo toploto ali hlad ter protibolečinska zdravila za lajšanje bolečine. Ko se bolečina zmanjša lahko postopoma začnemo z nežnimi razteznimi vajami za ohranjanje gibljivosti, kasneje dodamo krepilne vaje za mišice rotatorne manšete. Pomaga tudi ergonomska ureditev delovnega mesta in kratke prekinitve pri delu. Če simptomi vztrajajo ali se poslabšajo je vsekakor priporočljivo, da obiščete zdravnika ali fizioterapevta, ki vam bo pomagal pri lajšanju le-teh in pripravil individualiziran program rehabilitacije.
Manca Levstek (dipl. fizioterapevtka)