Najpristnejša in največkrat uporabljena človekova vadba oziroma dnevna aktivnost, ki jo srečujemo na vsakem koraku, je prav hoja. Hoja nas spremlja v vseh obdobjih življenja, tudi v zelo visoki starosti. Zato je zelo pomembno, kakšen je naš odnos do te najbolj redne človekove vadbe. Tudi vsakdanja hoja mora biti pravilna. Zaradi asfaltiranih površin, kar je dandanes najbolj pogosta površina po kateri hodimo, se telo takorekoč poleni in mišice katere bi morali redno uporabljati za gibanje se enostavno ‘izklopijo’. Zato na Fizioterapiji Fuchs kot redno vadbo svetujemo tudi nordijsko hojo, s katero ponovno pridobimo pravilne vzorce gibanja oziroma hoje, ki jo uporabljamo tudi pri dnevni hoji.
Pri hoji brez palic pretežno uporabljamo samo mišice spodnjih okončin, pri hoji s palicami, nordijska hoja, pa obremenjujemo tako spodnje okončine kot zgornje. Da dosežemo popolno usklajenost gibanja spondjih in zgornjih okončin, morajo aktivno sodelovati tudi mišice trupa, kjer so mišljeni predvsem stabilizatorji trupa. Tako lahko rečemo, da pri nordijski hoji praktično aktiviramo ves organizem. Pri nordijski hoji je korak s poudarjenim odrivom, in je daljši od običajnega koraka. Tudi z roko oziroma palico se močno odrivamo od podlage in tako nadziramo hitrost hoje glede na našo fizično pripravljenot. Pazimo, da pravilno polagamo stopalo, se pravi da prvi stik s podlago naredimo s peto, sledi obremenitev zunanjega stoplnega loka in na koncu odriv z blazinicami in prsti stopala. Zaradi intezivnosti uporabljamo praktično vse mišice, tako pri koraku sodelujejo ritne mišice, sprednje, zadnje stegenjske mišice, mečne mišice in mišice stopala. Palici zapičimo v podlago v liniji telesa in ne pred seboj, za kar je manjša verjetnost spotikanja in tako se tudi lažje, močneje odrinemo. Tudi ramenski obroč je v pravilnem položaju obremenjen, rami držimo nazaj in navzodl , vrat je v podaljšku hrbtenice. Zaradi posebaj oblikovanih paščkov na ročajih, je ročaj palice praktično ves čas v dlani in tako je sila odriva prenešena na pašček brez pretiranega stiskanja ročaja.
Pri pravilnem obremenjevanju rok krepimo stabilizatorje ramenskega obroča, ne smemo pa pozabiti na pravilen položaj glave. Zaradi uporabe palic se teža telesa tudi lepše razporedi in tako razbremenimo preobremenjene dele telesa. Pri nordijski hoji je približno 25 odstotkov manj obremenitev na skočni in kolenski klep, kolk in hrbtenico. Mnoge raziskave so pokazale, da je nordijska hoja po ravnini bolj intenzivna oziroma je večja obremenitev kot navadna hoja brez palic, saj obremenimo približno 90 odstotkov mišic. To dejstvo je neodvisno od spola, starosti in telesne pripravljenosti. Zaradi poudarjenega odriva je nordijska hoja bistveno hitrejša od navadne hoje, tako da vplivamo na razvoj aerobnih metaboličnih procesov v organizmu, ki so podlaga za razvijanje nizkointenzivne vzdržljivosti. Primerna je za vse starostne skupine, saj hitrost oziroma intenzivnost lahko sami nadziramo, kontroliramo glede na našo fizično pripravo in je tudi primerna za različne terene. Izvajamo jo lahko tako po ravnem terenu, nizkem in visokogorskem svetu. Zato se uporablja več različnih tehnik nordijske hoje, katero prilagodimo terenu.
Po ravnini se najpogosteje uporablja dvotaktni diagonalni korak. Pri tej tehniki je značilno, da v horizontalni ravnini pride do nasprotne rotacije, ker se istočasno odrivamo z diagonalno nogo in roko. Tak način hoje je najbolj podoben naravnemu vzorcu hoje in je najbolj priporočjiva tehnika po raznih rehabilitacijah ali pri samem učenju ponovnega pridobivanja pravilnega vzorca hoje. Malo manj se uporablja dvotaktni diagonalni korak v teku, saj je za to tehniko potrebna že zelo dobra kondicijska pripravljenost. Imamo pa še tehnike s soročnim odrivom in to tri različne: dvokorak, trokorak in štirikorak. Največrat uporabljena je tehnika trokoraka s soročnim odrivom in malo manj se uporablja dvokorak, saj je tudi zanj priporočljiva boljša kondicijska pripravljenost. Tehnike s soročnim odrivom uporabljamo predvsem za hriboviti svet, seveda pa tudi ni napačno, če to tehniko uporabljamo tudi po ravnem terenu.
Nordijska hoja je primerna tudi za ljudi z zdravstvenimi težavami. Redna hoja zmanjšuje bolečine in povečan mišični tonus v ramenskem sklepu in vratu. Ta učinek se doseže izklučno pri pravilni tehniki, pravilni uporabi rok in pravilni drži glave. Z redno in pravilno hojo lahko odpravimo tudi bolečine in težave s kolenskim sklepom, kjer je priporočljiva tudi po raznih operativnih posegih na kolenskem sklepu. Kar je ključnega pomena pridobivanja mišične mase celotne operirane noge, saj po operaciji izgubimo velik del le te. Krepimo tako stabilizatorje kolena kot akcijske mišice in na podlagi tega se hitreje znebimo tako nezaželenega šepanja ter hitrejšo vrnitev tudi v ostale športne aktivnost.
Priporočljiva pa je tudi pri kroničnih bolečinah ledvenega, prsnega dela hrbtenice in seveda tudi po operativnih posegih na hrbtenici. Saj jo delno razbremenimo z uporabo palic, ob pravilni hoji pa poskrbimo za samo gibljivost hrbtenice, saj prihaja v horizontalni ravnini do nasprotne rotacije ramen in bokov, kar sprosti povečan mišični tonus akcijskih mišic hrbtenice. Hkrati pa poskrbimo za samo jačanje stabilizatorjev trupa.
Priporočljiva pa je tudi pri težavh z ostalimi sklepi spodnjih okončin (gleženj, stopalo, kolk) in pri počkodbah mehkega tkiva po rehabilitaciji.
Nordijska hoja je primerna tudi za ljudi s srčno-žilnimi boleznimi in perifernimi boleznimi. Primerna za ljudi v poznem življenskem obdobju, saj jim pomaga ohranjati splošnjo gibljivost, mišično moč in posledično pomaga ohraniti sposobnost samostojnega funkcioniranja.
Nina Dodič, dipl. fizioterapevtka