Fizioterapija Fuchs

Slika1 (1)

Na poti k okrevanju po poškodbi ACL

Delite

Facebook
Twitter
LinkedIn

Raztrganina sprednje križne vezi (ACL), lahko bistveno vpliva na vaše življenje, tako na igrišču kot zunaj njega. Ne glede na to ali ste športnik, ki komaj čaka, da se vrne na igrišče ali nekdo, ki se želi vrniti k vsakodnevnim dejavnostim, je razumevanje procesa rehabilitacije ključnega pomena.

ACL, ki se nahaja v kolenu, je ključna vez, ki pomaga stabilizirati sklep. Pogosto se poškoduje pri športu ali dejavnosti, ki vključujejo nenadne zaustavitve, skoke ali spremembe smeri. Resnost raztrganine je lahko različna, od blagih natrganin do popolnih ruptur, temu primerno se lahko razlikuje proces rehabilitacije. Pri večini ljudi je za popolno povrnitev funkcije potrebna operacija, ki ji sledi obsežen program rehabilitacije.

Če je del vaše rehabilitacije operacija, to vključuje rekonstrukcijo s presadkom, ki je lahko del vaše mišice/tetive (avtotransplantant) ali darovalca (alotransplantat). Cilj operacije je poškodovano tkivo zamenjati z novim in s tem povrniti stabilnost kolenu.

Zgodnja rehabilitacija vključuje prvih nekaj tednov po operaciji. Takrat je potrebno skrbeti za oteklino, bolečino in gibanje kolena. Oteklino in nelagodje zmanjšamo s hlajenjem ali knajpanjem ter počitkom. Izvajanje nežnih vaj kot so drsenje pete po podlagi in manjši upogibi kolena, nam bodo pomagale k pridobivanju obsega giba. Začnemo tudi z izometričnimi vajami, ki ne vključujejo gibanja sklepov. S pomočjo fizioterapevta, boste te vaje izvajali pravilno in primerno za proces celjenja.

Ko končate začetno fazo zdravljenja, se prične prava zabava: krepitev mišic okoli kolena. Krepimo predvsem sprednje in zadnje stegenske mišice, ki so ključne za stabilizacijo kolena. Vaje kot so mali most, počepi in stiskanje stegenskih mišic, nam bodo pomagale obnoviti moč. Pri tem nam je v pomoč tudi nevromuskularna nevromišična stimulacija (NMES), ta nam prispeva k večanju moči kvadricepsa in zadnje lože pri rehabilitaciji ACL. Po potrditvi fizioterapevta, k sami vadbi lahko vključite tudi kardio vadbo, kot je kolesarjenje ali plavanje.

Ko dosežete primerno moč in obseg giba, se začnemo ukvarjati z funkcionalnim gibanjem. Ravnotežne in proprioceptivne vaje kot so stoja na eni nogi ali uporaba ravnotežne deske, nam bodo izboljšale sposobnosti gibanja kolena v vsakdanjem življenju. Pliometrija, so visoko intenzivne vaje, kot so poskoki ali skoki z mesta, z njimi se boste lažje pripravili na športne aktivnosti ali aktivnosti z velikim naporom. Nato so še vaje za agilnosti npr. vaje z lestvijo ali stožci s katerimi bomo izboljšali hitrost in koordinacijo.

Preden se vrnete k svojemu najljubšemu športu je postopna vrnitev ključnega pomena. V tej fazi s fizioterapevtom prilagodite vaje, da bodo posnemale gibe vašega športa. Tako bomo pripravili koleno na soočanje z zahtevami športa. Zelo pomembno pa je, da počasi povečujemo intenzivnost in trajanje dejavnosti, saj s tem preprečimo ponovno poškodbo in zagotovimo, da bo naše koleno preneslo obremenitev.

Pazite, rehabilitacija se ne konča, ko se vrnete k svojemu športu in vsakodnevnim dejavnostim, pomembno je, da nadaljujemo z vadbo. Močno in gibljivo koleno ima manjšo možnost za poškodbo. Redni obiski pri fizioterapevtu pa pomagajo odpraviti morebitne težave in izboljšati rutino vadbe.

Od začetne po operativne oskrbe do vrnitev v ritem vadbe ima vsaka faza ključno vlogo pri vašem okrevanju. Z upoštevanjem strukturiranega načrta rehabilitacije, se lahko vrnete k svojim dejavnostim močnejši in odpornejši. In ne pozabite, čeprav je pot lahko dolga in naporna, je vsak korak naprej zmaga.

Zala Seifert dipl.fizioterapevtka