Ko govorimo o poškodbah gležnja, najprej pomislimo na zvin. V takem primeru je največkrat prizadet ligamentarni sistem – nategnitev ali delno natrganje. V akutni fazi se najprej pojavi bolečina, oteklina in zmanjšana funkcija pri obremenjevanju. S tako poškodbo, potrebnim mirovanjem in spremenjenim načinom obremenjevanja se zgodi, da centralni živčni sistem prejema spremenjene senzorne informacije iz tega dela telesa. Sama poškodba vpliva na spremenjeno propriocepcijo z izgubo ravnotežja, slabši nadzor drže in občutka za položaj prizadetega sklepa.  Ključen element v procesu rehabilitacije je med drugim tudi primerno zastavljena proprioceptivna vadba za izboljšanje stabilnosti in okrepitve gležnja. Glede na fazo v kateri

V torek, 12.7.2022, je v naših prostorih potekalo izobraževanje BFRE MAD-UP, pod okriljem podjetja FIZIAN.  BFRE (blood flow restriction exercise)- vadba z omejevanjem pretoka krvi, za boljši trening in rehabilitacijo. Po slovensko se imenuje “nizko intenziva ishemična vadba”.  Že dolgo je znanstveno dokazano, da tak način vadbe spodbuja rast mišic, sedaj pa je MAD-UP razvil napravo, ki varno regulira omejitev pretoka krvi, saj senzorji zaznavajo, da je celoten čas vadbe pretok krvi optimalno omejen. Je kinezioterapevtski način vadbe, namenjen osebam, ki hočejo med vadbo razbremeniti sklepne površine, pri tem pa še vedno doseči krepitev mišičnega tkiva. Vadba se lahko izvaja

Objavljeno v reviji Naša žena, 4. April 2021  »Kljub temu, da smo v letu 2021, ženske še vedno ne govorijo odkrito o težavah, ki jih imajo zaradi mišic medeničnega dna. To je tabu tema tako za mlade kot tudi starejše ženske, ki se sprijaznijo in navadijo nanje in ni nič nenavadnega, če zaradi uhajanja urina nosijo dnevne vložke, to je pač del življenja. Pa ni res. Veliko se da pomagati in veliko lahko naredijo same,« pojasnjuje diplomirana fizioterapevtka Barbara Sepohar Debeljak, ki se je  po opravljeni diplomi v Sloveniji, o fizioterapiji za ženske s poudarkom na ginekološki smeri dodatno izobraževala

Vratno (cervikalno) hrbtenico v grobem razdelimo na zgornji in spodnji del. Spodnji del cervikalne hrbtenice (C4, C5, C6, C7, C8) oživčuje predel proti rami in v roko, zato lahko kakršnekoli spremembe po poteku živca vplivajo na občutke na bolj oddaljenem mestu oživčenosti.  Vzrok za nastanek cervikobrahialnega sindroma je najpogosteje nepravilna drža, ki potencira horizontalni pomik glave naprej. Biomehansko gledano postane glava zaradi podaljška ročice težja in ustvarja večji moment, najpogosteje na nivoju C4, C5 in C6. Posledično mišice vratu opravljajo večjo delo, kar lahko vodi v povečanje kompresije medvretenčnih ploščic in fasetnih sklepov vratne hrbtenice. Velikokrat se simptomatika cervikobrahialnega sindroma